Doktor TK

I am the master of my fate I am the captain of my soul

Blišč in beda kurtizan

BLIŠČ IN BEDA KURTIZAN

Honore de Balzac je eden mojih najljubših pisateljev. Ker veliki francoski realist ni le mojster pisane besede, je tudi mojster opisovanja človeških značajev. Morda opisovanje v tem primeru niti ni najbolj posrečena beseda, verjetno je orisovanje bolj primerna. Zato je še kako aktualen tudi danes. Nekatere stvari se pač nikoli ne spremenijo, preprosto so del človeške rase, del človeške narave. Da sem si tokrat naslov sposodil pri njem, je logična izbira. Blišč in beda kurtizan, nadaljevanje Balzacovega romana Izgubljene iluzije. Glavni liki so večni. Lucien de Rubempre, Vautrin aka Abbe Herrera in prostitutka Esther. Honore de Balzac, avtor Okroglih povesti, mojster Človeške komedije.

Danes Balzacovega peresa ni več, danes živimo v informacijski dobi, prevzela nas je doba medijev. Dogaja se, da je kakršna koli informacija vredna več kot dobra informacija. Bolje rečeno, danes je pomemben način, kako servirati informacijo med ljudstvo. In kaj prevladuje? Irelevantnost in trivialnost. Kakovost in vsebina nista pomembni, verodostojnost ponavadi še manj. In naj bo jasno, niso krivi mediji, problem so ljudje, ki goltajo, kar se jim pač servira. Pravzaprav z mediji ni nič narobe, čeprav veljajo za rumene, priznati jim je treba, da obvladajo ekonomijo, našli so tržno nišo. Psihologija prodaje pač, na drugi strani imamo klasične potrošnike. Klasičen potrošnik pa vemo, da je butast potrošnik.

Tako je lahko razumljivo, da so Slovenske novice priljubljen tiskani medij, in da je Pop TV z oddajo in spletno stranjo 24 (k)ur glavni vir informacij za rajo. Predstavljajte si opico v položaju Rodinovega Misleca, kako študira rumeni medij. Hecno je, ko ti nekdo postreže z informacijo, za katero je takoj jasno, da je nepreverjena, da ne rečem malo verjetna. Potem ti človek še samozavestno reče, da je bilo na 24 ur ali da je v Novicah pisalo. So what, bi rekel predsednik. Bullshit, bom dodal sam. Niso to mediji, ki jih spremljam. Sam še vedno prisegam na nacionalni medij. Okej, lahko bi razpravljali o višini RTV prispevka, o javnem zavodu RTV in še kaj bi se našlo. Ni pomembno v tem kontekstu. Informativni program je še vedno daleč najboljši, bodisi na televiziji bodisi na radiu. Verjetno ste že dojeli, da je moj glavni info portal MMC. Tudi moj izbor informativnih oddaj je jasen. Dnevnik, Odmevi, Utrip, Zrcalo tedna, Tednik, Globus in seveda moj najljubši Spoštovani gospod predsednik, gospodje, ki nadomeščate nadškofa, Marcelov Studio City. Naj dodam, da ni nič narobe, da Slak in Traven ne težita več ob četrtkih s Pogledi Slovenije. Če damo na kup vse poročevalce in novinarje senzacionalistov, jih z nacionalne TV zlahka zasenči eno samo ime. Jurij Gustinčič. Živa legenda. Ali pa Slavko Bobovnik. Gospoda sta daleč pred njimi.

Naj se kdo strinja ali ne, moje mnenje je jasno. Vsak se sam odloča, kaj bo pogoltnil in prebavil. Sicer pa, kako naj nekomu razložim, naj gleda Globus, če ne ve, kje je Sirija, Gaza, Zahodni breg, Darfur, Pakistan, Afganistan, Irak, če ne ve, kaj se tam dogaja. Mnogo bolj resne in mnogo bolj pomembne stvari, kot je klasična trivialnost, ki se požira v (pre)velikih količinah. Predaleč so ti kraji, predaleč so ti dogodki. Pa ne govorim o geografski distanci, marveč o distanci v glavi. Ko dovolj dolgo konzumiraš nepomembno, izgubiš svetovni nazor z vsebino. Vse skupaj postane del tvojega mind-seta. Ko zmanjka vsebine, se išče reality show, bolje rečeno vzporedni, virtualni svet. Išče se blišč, najde se beda. Zgodi se beda, čuti se blišč. Skratka, dogaja se iluzija. Kurtizane pa so zraven. Kurtizane so od nekdaj. Najstarejša obrt na svetu.

Tako, moje kurtizane, še nekaj verzov za vas. Izvirno so to verzi liverpoolske zasedbe iz 60. let prejšnjega stoletja Gerry and the Pacemakers, iz pesmi Ferry ‘cross the Mersey. Pesmi, ki uteleša duh Liverpoola, mesta, kateremu sem dolžen vsaj še en obisk. Scouserji in Gerry Marsden, se opravičujem, ker sem vaše verze uporabil za parafrazo.

Bitches around every corner

They seem to smile and say

We don’t care what your name is boy

We’ll always turn you away

Leave a Reply

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s