Doktor TK

VIJOLICE

“It’s the greatest thing in the world, natural enthusiasm. You’re nothing without it.˝

Bill Shankly

Mariboru je uspelo. Padel je še en mejnik. Prvič bo slovenski nogometni klub dočakal pomlad v Evropi. Dosežek, vreden spoštovanja. Navdih za druge? Verjetno, a ne bom zdaj o možnostih drugih naših klubov. Ker jih večina ne preživi niti prvega predkroga, morda niti ne bi bilo smiselno. Dejstvo je, da je Maribor daleč pred ostalimi, na vseh področjih, na vseh nivojih. Olimpija? Ne bom o tem. Niti ne bom ponavljal včerajšnje zgodbe. Kdor je gledal, je videl vse. Tudi ni namen pisati o včerajšnjem večeru v Ljudskem vrtu. Zgodba je bolj kompleksna, preprosto se ni zgodila včeraj.

Maribor. Najuspešnejši slovenski klub. Dvoma ni, lovorike in rezultati govorijo sami zase. Nikoli ne bo velik evropski klub, da se razumemo, je pa lahko velik v okvirih, v katerih deluje. Ne gre za kopijo največjih, ker oni so drug svet. Klub, kot je Maribor, mora delovati drugače, na svoj način. Denarja je malo, a ob pravilnih potezah lahko presežeš pregovorno majhne slovenske okvirje, lahko si večji, kot naj bi dejansko bil, sploh glede na resurse, ne le finančne, s katerimi razpolagaš. Da ti to uspe, moraš delati več in predvsem bolje. In imeti moraš prave ljudi na pravih mestih.

Zlatko Zahovič. Mnogi bi znali povedati marsikaj. Moje mnenje je jasno, popolnoma enako kot v primeru Cristiana Ronalda v mojem prejšnjem športnem razmišljanju. Kaj si kdo misli, je irelevantno, edino merilo je uspeh. Le tisto bi omenil, kar mu očitajo mnogi. Ego. Ja, res je, človek ima ogromen ego. A o egu tu ne govorimo v negativnem kontekstu. Ravno zaradi svojega ega je uspešen in zaradi izkušenj. Tudi zaradi zmagovalne miselnosti, ki jo je znal tako dobro prenesti na vse v klubu. Na vse tiste, ki so zaslužni za velik uspeh, zaslužni, da je Maribor postal stalnica v Evropi. Neprepričljivost v državnem prvenstvu? Pozabite, že zdaj je jasno, kdo bo prvak. In še nekaj, The Great man je imel prav. Najboljša stvar je naravni entuziazem. V Mariboru je globoko zakoreninjen, v mestu in v klubu. Zakaj je Maribor nogometno mesto in zakaj Ljubljana ni? O tem kdaj drugič. Je pa entuziazem stvar, ki je v Mariboru nalezljiva. Zato Vijolice cvetijo, ne le pregovorno spomladi, očitno tudi jeseni.

In še o nečem na tem mestu. O zadevi, o kateri se govori že zelo dolgo, včasih bolj potiho, včasih bolj naglas. Regionalna liga klubov s področja bivše skupne države. Nekateri idejo zagovarjajo, sam trdim, da je za kaj takega še prezgodaj, morda nekoč v prihodnosti. Nekateri še vedno živijo v preteklosti, v sedanjost je očitno težko preklopiti. Dejstvo je, da so minili časi, ko so klubi bivše skupne države nekaj pomenili v Evropi, takrat so padali tudi evropski velikani. Crvena Zvezda je le bivši evropski prvak in nič več. Časi, ko so klube na vzhodu Evrope vodili člani vodstvene politične nomenklature, ko so se sredstva vlagala večinoma v klube iz prestolnice, ko je bil trg omejen, so že davno mimo. Danes Crvena Zvezda, Partizan, Dinamo in Hajduk niso več velika četverica, so le povprečni klubi s svojimi problemi in svojimi dolgovi. To so danes klubi, ki niso nič boljši in nič uspešnejši od Maribora. Večini klubov s področja bivše skupne države je lahko Maribor vzor. Vzor uspešnosti in predvsem modela delovanja. Slovenski klubski nogomet ni nič posebnega, da se razumemo. Pa vendar trenutno naš nogomet, sploh pa NK Maribor, regionalne lige ne potrebuje.