HEY JOE
Hey Joe, where you goin’ with that gun of your hand? Parafraziram, poet je skočil iz mene. Hey Joe, where you goin’ with that microphone in your hand? In odšel je Joe Šimunić na maksimirski travnik z mikrofonom v roki in si zapečatil usodo. Takrat je bil za dom spreman, za dom pripravljen, danes je pripravljen za biti doma. Adios Brasil! Od Brazilije se je poslovil, še preden jo je zagledal, še preden je rezerviral letalsko karto. Morda jo kdaj obišče kot turist, kdo bi vedel. FIFA je bila tokrat neusmiljena. Neumnost brez primere.
FIFA, svetovna nogometna federacija. V primeru Šimunića je ukrepala neusmiljeno. Berem komentarje o drakonski kazni. Organizacija se bori proti rasizmu na vseh področjih nogometa. Pohvalno, a vendar o FIFI ne bom vse najboljše. For the good of the game je njen moto. A ne nasedajmo parolam. Organizacija je v svojem vrhu še bolj gnila kot tisti, ki mu je odvzela udeležbo na svetovnem prvenstvu. David Yallop je izjemen raziskovalni pisec. Eno svojih knjig je posvetil nogometu, natančneje FIFI oziroma njenemu vrhu, predvsem bivšemu dolgoletnemu predsedniku Joau Havelangu. How they stole the game je knjiga, vredna branja, gre za knjigo, ki si jo je FIFA prizadevala prepovedati. Havelange, ki ga Yallop imenuje kar po Ludviku XIV., torej Sončni kralj, je predstavljen na način, na kakršnega si nikoli ni želel biti. Afere, sodni postopki, podkupovanja,… Predsedniške volitve se dobijo z denarjem, enako kot organizacija svetovnega prvenstva. In vse ostalo. Roka vztrajno umiva roko. Zdajšnji predsednik Sepp Blatter je bil nekoč član uporniške skupine, ki je želela strmoglaviti Sončnega kralja in je po neuspešnem puču postal kraljev varovanec. Blatter je proizvod Sončnega kralja. Saj ni treba poudarjati, zakaj sta Rusija in Katar dobila organizacijo svetovnega prvenstva. Nekaj je gnilega v vrhu organizacije. David Yallop me je pa s How they stole the game prepričal, da bom prebral vsaj še dve njegovi knjigi. In God’s name in The power and the glory sta v moji čakalni vrsti. Prva govori o umoru papeža Janeza Pavla I., druga pa o vatikanskih mešetarjih pod patronatom Janeza Pavla II. To so tisti, ki jim je njihov tako imenovani božji bankir Roberto Calvi obvisel pod londonskim Blackfriars Bridgem. S štrikom okoli vratu, da ne bo pomote. Vatikan ali mafija, kakšne pretirane razlike ni, če zajebeš, odjebeš.
Vrnimo se k Šimuniću. Človek je rojen v Avstraliji in res mi ni jasno, kaj ga je privedlo do javnega ustaškega pozdrava. Je mogoče krivo družinsko drevo? Ne vem, nekaj sem na hitro raziskoval, pa nisem dognal nič konkretnega. Če je komu kaj jasno, naj me, prosim, razsvetli. A kakor koli, opravičila ni. Mogoče bi vsaj poskušal razumeti, razumel tako ali tako ne bi, če bi šlo za mladega nogometaša, ki se je prvič uvrstil na svetovno prvenstvo. Ali pa se morda čuti kanček nedotakljivega, ker mu je nekoč Graham Poll pokazal rdeči karton šele po tretjem rumenem. Šalo na stran, tip je verjetno vedel, v kaj se spušča, posledice bo nosil sam. Berem, da naj bi bila Brazilija krona njegove kariere. Krono si bo lahko nabil na glavo, ko bo sedel na prestolu pred TV sprejemnikom, na stadionih se ne sme pojaviti. Morda bi se dalo razpravljati, da je kazen previsoka, a to ne spremeni dejstva, da Joe ali Josip, kakor pač želite, Brazilije ne bi videl v nobenem primeru. Tudi pritožba HNS tega dejstva ne bo spremenila.
Ja, HNS se bo pritožila. Pritožba zaradi pritožbe same? Posle jebanja… Berem, da Šimuniću stojijo ob strani, enako selektor Kovač. Verjetno tudi vsi tisti, ki so na tribuni odgovarjali “spremni”. Pri kančku zdravega razuma, je bilo res potrebno? A precej komentarjev hrvaške javnosti izraža obsojanje dejanja, ki ne sodi ne na nogometne stadione ne v današnje čase. Tega bi se morali zavedati tudi vsi naši samooklicani pisci zgodovine, ki bi ravno to zgodovino radi napisali na novo, zgodovina za nove čase pač. Uh, le zakaj smo se včasih počutili tako moralno superiorne nad Hrvati? Zadnje čase nas na vedno več področjih prehitevajo tako po levi kot po desni.
Josip Joe Šimunić ne bo videl Brazilije. Nič ne bi bilo narobe, če je tudi Joseph Sepp Blatter ne bi. Naj si prvenstvo ogledata skupaj, recimo v Zagrebu, Zurichu ali Canberri. Kot je Šimunić osramotil človeštvo z ustaško terminologijo, ga je hipokrit Blatter z osladnimi izjavami o Mandeli. Njemu in južnoafriškemu ljudstvu je obljubil mundial leta 2006, ki ga je zadnji trenutek dobila Nemčija, ker je Franz Beckenbauer “dobro lobiral”. Ja, tudi FIFA potrebuje katarzo.