Doktor TK

THE CORTINA REDEMPTION

Končno. Zgodilo se je tisto, kar se je pričakovalo že na začetku sezone. Prva zmaga najboljše smučarke lanske sezone se je le zgodila. Dolgo smo čakali, glede na rekordno lansko sezono predolgo. In predvsem je predolgo čakala ona, naše daleč najmočnejše orožje v alpskih disciplinah. O odličnih skakalnih nastopih torej kdaj drugič, čeprav so v luči prihajajočih olimpijskih iger ravno skakalci naš prvi adut. A pomembno je, da se je Tina vrnila.

Sicer hodim na smučanje, a smučam ne. Velika razlika, da se razumemo. Torej nisem smučarski ekspert in se na tem mestu ne bom poglabljal v tehnične zadeve. Vprašanje, kaj je prinesla menjava trenerja. Ne sprejemam teze, da je od trenerja odvisno največ, to pripada športniku. Trener sicer lahko dela razliko, je pa v vsakem primeru omejen z materialom, s katerim razpolaga. Torej iz povprečneža še tako vrhunski in cenjen trener ne bo naredil šampiona. Psiha? Uh, o tem sem slišal marsikaj, pravzaprav največ. Dejstvo je, da je naša najboljša smučarka ženska posebne vrste. Odkrito povedano, ženska je zajebana. Kar je tudi prav. Ker je pač posebna. Ne le na progi. A kakšnih posebnih psiholoških analiz ne bom delal. Pogled v žensko glavo in žensko psihologijo je zapleten tudi za ljudi, ki nosijo naziv doktor. Izbira materiala? To je delo serviserjev.

Edina pomembna stvar je, da se Tina vrača. Še bolj pomembno je, da se vrača v pravem trenutku, ko se bliža Soči in z njim vrhunec sezone. Je pač tako, da olimpijska medalja pokrije vse. Čeprav v mojem dojemanju športa to absolutno ne drži. Vprašajte nogometaše, kaj jim pomeni več, naslov evropskega prvaka ali olimpijski naslov, da svetovnega naslova z olimpijskim niti ne primerjamo. Ali pa kaj vrhunskemu hokejistu pomeni več, zlata olimpijska ali Stanleyjev pokal. Ne dvomite, da jim je Stanley vreden več. Pozabite torej na zgodbo, da je olimpijska medalja absolutna vrednost v svetu športa. A za Tino je po lanski sezoni rekordov zdaj gotovo cilj olimpijska medalja, ne katera koli. Zlato je edini imperativ. Sploh v letos povprečni sezoni v svetovnem pokalu. Ups, je letošnja sezona res povprečna? V primerjavi z lansko gotovo. A nekaj drugega precej bolj bode v oči, tisto, pred katerim si nekateri oči zatiskajo. Ob najboljši imamo tudi druge. In primerjajmo zdaj dosedanji del Tinine pogojno rečeno povprečne sezone z ostalimi našimi. V skupnem seštevku je slovenska reprezentanca, moška in ženska skupaj, da ne bo pomote, osvojila 325 točk, Tina sama jih je 754. Preprost procentni račun pove, da je Tina od vseh 1079 osvojenih slovenskih točk prispevala slabih 70%. Je potrebno kaj dodati? Ne, številke povedo vse, enostavno jim je nemogoče oporekati. 70 odstotkov… Povprečna Tina Maze…

Mazejeva je torej svojo prvo odrešitev dočakala v Cortini, druga naj bi sledila v Sočiju, vsaj upamo, da bo tako. Se pa postavlja vprašanje, kdaj bo odrešitev dočakalo slovensko alpsko smučanje. In z njim vsi vi, ki ga še vedno imate za slovenski nacionalni šport, vsi mi, ki ga spremljamo in znamo ceniti dobre rezultate in vsi ostali, ki preko davkov dajo kakšen cekin v športno blagajno, ki jo preko lobijev najbolj praznijo ravno pripadniki individualnih športov, smučarji seveda niso izjema. In smo pri slovenski stroki. Morda ta, tako imenovana stroka lahko koga prepriča, da je smučarka Tina Maze produkt slovenske smučarske šole. OK, ne bomo diskutirali. Me pa ne ta stroka ne kdo drug ne bo prepričal, da je šampionka Tina Maze produkt slovenske smučarske šole in slovenskih trenerjev. Šampionka je produkt multinacionalnosti in multikulture, je produkt mednarodnega znanja, tudi slovenskega, da se razumemo. Dejstvo je, da bi bila Mazejeva, če bi ostala pod patronatom slovenskih trenerjev, ki eden drugemu ščitijo rit, samo zelo solidna smučarka, ki bi ob dobrem dnevu stopila na zmagovalni oder. Valanti, Blažiči in njim podobni bi nas prepričevali, da je to maksimum. In da je to odlično. Če bi se stopničke zgodile na olimpijski tekmi, bi to pomenilo olimpijsko medaljo. In spet bi se ta ista samoimenovana stroka in samooklicani funkcionarji tolkli po prsih. Sploh Kocijančič, to je tisti Janez, ki je že celo večnost predsednik OKS. Mi lahko nekdo pove, kdaj ne bo več predsednik. Ali imate enak odgovor kot jaz. Ko se bo tip pač prevrnil dva metra globoko.