GO WEST YOUNG MAN
Dvajset let je minilo od genocida v Ruandi, dvajset let bo minilo od genocida v Srebrenici. Obakrat je mednarodna skupnost zatajila. OZN, varnostni svet, raznobarvne čelade in baretke in kar še spada zraven. Institucije, ki so bile ustanovljene tudi, oziroma predvsem, z namenom, da se ne ponovi nikoli več, ker se ponoviti pač ne sme, holokavst namreč. Stavek je bil pred dvajsetimi leti spet izrečen. Morda bo še kdaj, ob znani sterilnosti mednarodne skupnosti nas to ne sme presenetiti. Varnostni svet je večkrat varnostni le na papirju, tako se je stvar formirala skozi leta. Leta hladne vojne so pač naredila svoje, Amerom je prišlo v kri in v navado, da stvari jemljejo v svoje roke. V glavi se takoj pojavi floskula o ogroženi ameriški nacionalni varnosti. Rusi so bili vedno sovražnik, v takšni ali drugačni formi. Kot Sovjeti, kot Varšavski pakt, kot socialisti, kot komunisti, kot boljševiki ali kot preprosto Rusi. Se spomnite iskanja in ustvarjanja zunanjega in notranjega sovražnika v časih bivše skupne države? Pravzaprav nič inventivnega, preveč ljudi, držav, institucij in sistemov se poslužuje iskanja sovražnikov in posledično vojne. Kot bi bil Machiavelli obvezno čtivo že v osnovni šoli.
Formirala sta se vzhodni in zahodni blok po drugi svetovni vojni, Varšavski in Nato pakt, pa razni politični, ideološki in gospodarski sistemi. Kot je sever pregovorno razvitejši od juga, je bil zahod razvitejši do vzhoda. Pozabimo tu na Japonce, oni so bili za Zahod svet zase, bolje rečeno niso bili politični in ideološki nasprotnik, niso bili del hladne vojne, vsaj v tem kontekstu ne, nepomemben igralec v tej igri. Ekonomska vloga Zahoda ni bila sporna, Belgija, Nizozemska, Luksemburg, Zahodna Nemčija, Italija in Francija so kot ustanovne članice Evropske gospodarske skupnosti postavile temelj za razvito zahodno Evropo, šesterica se je pozneje razširila na dvanajsterico. Berlinski zid je sčasoma padel, države Varšavskega pakta so postajale del vedno bolj razširjene Evropske unije. In še najpomembnejše, mogočna Sovjetska zveza je razpadla. Hkrati pa se je še Nato pakt širil, tudi na račun Slovenije, tako ste se pač odločili. Go west young man je bila alternativa, ki ni dopuščala alternative, bila je solucija, ki je bila edina smiselna. Morda bi se tu podala še osladnost o spreminjanju sveta na boljše.
Jasno, pretiravam. Stvar ni ne enoznačna niti enoplastna. Ni niti preprosta kot bi v idealnem svetu lahko bila. Pustimo ob strani sterilnost, neodločnost in neučinkovitost mednarodne skupnosti, osredotočimo se raje na razmerja moči. Najpomembnejše, razmerja moči so spremenjena. Zahod ni več superioren, centri moči se selijo drugam. Pa ne bomo zdaj o Kitajski oziroma le to, da smo varni, nas in Kitajcev je pač krepko prek 1,3 milijarde. Mati Rusija je še vedno tu in vedno bo, mogočna kot je vedno bila, prisotna v obliki in vsebini, ki zelo verjetno nikoli ne bo čisto po godu Zahodu. Skratka, Rusija je tu, če smo slučajno nanjo kdaj pozabili, nas je ukrajinska kriza spomnila na prisotnost največje države na planetu, tudi na njeno moč in mogočnost, tako ekonomsko kot vojaško. Krim je postal ruski skoraj čez noč, sankcije in grožnje z njimi pa del dnevne (ne)diplomacije. Nisem politični analitik, da bi lahko predvidel in napovedal razplet, a grožnje Zahoda so mi delovale neresno, nemočno in patetično. Go west young man? No ja…
Avtonomija Krima. Lahko razpravljamo, v kolikšni meri je legalna in legitimna in res je, da je bil referendum razpisan čez noč. A nekaj je v vsej zgodbi prekleto moteče. Interpretacija pravice do samoodločbe in hipokrizija Zahoda. Na pot samostojnosti se po njihovem lahko odpravi le tisti, ki zahodne politike ne ovira ali služi njenemu interesu. O Škotski in Kataloniji kdaj drugič. In res je, še kdo bi se lahko znašel na tem seznamu. Ker je glavna tema polarizacija med Rusijo na eni ter Evropsko unijo in Ameriko kot Nato paktom na drugi strani, se osredotočimo na Krim in Kosovo. Odcepitev Krima in posledična priključitev k Rusiji je najmanj sporna, če ne še kaj mnogo hujšega, pravijo na Zahodu. Gre za kršitev ozemeljske celovitosti Ukrajine, za kršitev mednarodnega prava. Po zahodnjaško je tu mednarodno pravo jasno. Hm, le zakaj ni šlo pri samostojnosti Kosova za kršitev ozemeljske celovitosti Srbije? Verjetno bi Natovci vedeli kaj več o tem. Kosovo kot srce Srbije je postalo samostojno in Albansko z jasnim in nekritičnim blagoslovom Zahoda. Ozemeljska celovitost? Lepo prosim. In tako je od načrtovane Velike Srbije ostal le Beograjski pašaluk. Hecno danes delujejo velikosrbske ideje, tudi ljudje, ki so jih tako vneto zagovarjali. Tako gre to v igri političnih, ekonomskih, vojaških in geostrateških interesov. Vedno jih nekdo dobi po gobcu. Ker ta nekdo ni vedno isti, je igra celo zanimiva.