Doktor TK

ZAČUDA SMO BILI SLOVENCI SLOŽNI

Kdo bi si mislil. Pa se je le zgodilo. Sloga je bila skoraj plebiscitarna. Sloga naroda, ki slovi po zavisti in zgodbi o sosedovi kravi. Narod, ki se ga nekateri še dodatno trudijo razdvajati, je na referendumsko nedeljo ostal složen. Referendum, ki se je izkazal za tisto, kar je že v svoji osnovi in svojem bistvu bil. Bleferendum! Blef tokrat ni uspel. Tema je bila, kako pričakovano in predvidljivo, utelešenje razdvajanja, razdvajanja naroda. Koga zanima zgodovina? Jebe se meni za tranzicijo, lustracijo in UDBO. In za omenjene arhive. Kot da bomo zaradi tega bolje živeli. Ne bo šlo. V preteklosti in od preteklosti se ne živi. Življenje gre pač naprej. Vedno. Volilna pravica je moja dolžnost, pravica do referenduma pa pravica do odločitve. Da se odločim, ali bom na referendum šel ali, še bolje, ne. Večina referendumov v kratki zgodovini te države je bila pač običajen bullshit in nič drugega. V nedeljo sem se volišču gladko izognil. Brez kančka obžalovanja ali slabe vesti. In zadovoljen sem, da se je tako odločila večina sodržavljanov. Udeležba je bila tako prekleto nizka, da sem nad slogo sodržavljanov navdušen. Sicer pa odstotek ni presenetljiv, že evropske volitve so nakazovale na to. In res ni čudno, da so konzervativci želeli, da datum referenduma sovpada z evropskimi volitvami, čeprav jim tudi to ne bi pomagalo, naj bo jasno. Ta referendumski kvorum je super zadeva, verjemite. Da se ne bo vsak falus zajebaval z nami.

Državna volilna komisija me je v vabilu prijazno opozorila, da referendum predstavlja enega od temeljev neposredne demokracije. Hvala za info. Sem vzel na znanje, a se neposredne demokracije nisem šel. Škoda mojega časa za arhivsko neumnost. Škoda našega časa za to neumnost. Velika večina nas je ostala doma. Ker naj bi bili nezreli. Tako nas je označila prvopodpisana pod referendumsko pobudo. Eva, ne nas jebat. Irglovi, malikovalki pravnomočno obsojenega, in ostali vojski 10+100 se je pošteno zalomilo in prav je tako. Dobili so jih po gobcu, če bi bilo po moje, bi jih morali dobiti še po žepu. Strinjam se z vsemi tistimi, ki zagovarjajo, da bi za podobne fiaske račun morali izstaviti predlagatelju. Vsekakor spadam med tiste, ki bi referendumsko zakonodajo še precej bolj zaostrili. Preprosto je bilo dovolj zajebavanja z narodom. In fars, kakršna se je zgodila v nedeljo. Iskreno povedano, novela zakona o arhivih me sploh ni zanimala, nisem se poglabljal vanjo, niti se nisem trudil razumeti, kaj hočejo janšisti. Kdo bi se z njimi. Nisem si niti vzel časa, da bi si ogledal soočenje v Arhivu RS. Jasno, pogledal sem si v posnetku izpad pojočega majorja, to je tisti, ki se je sam ugrabil. Če bo šel v gladovno stavko, mu želim dober tek.

Ta teden se nam obetajo nove ustavne presoje. Pravnomočno obsojeni, kot je že pred časom napovedal, izkorišča vsa politična in pravna sredstva. Edina opcija je, da gre odsedet svoje in nič več. Sicer me pa bolj zanima, kdaj bom šel na predčasne državnozborske volitve. Jasno je, da si jih stari prdci želijo čim prej. Da se novoustanovljene stranke ne bodo imele časa predstaviti volivcem, zato si jih slednji želijo čim pozneje. Težnje obojih so razumljive in predvidljive. Da se bodo predčasne volitve zgodile, je bilo jasno že nekaj časa. In zato mi ni jasno, zakaj se novi niso organizirali že prej. A konec koncev datum volitev sploh ni tako prekleto pomemben. Sam bom zagotovo opravil svojo dolžnost in oddal svoj glas. Gotovo ga ne bom dal nekomu od starih prdcev. Si ga niti ne zaslužijo. Preprosto si želim nekaj novega, nekaj svežega, nekaj boljšega. Seveda nisem še popolnoma odločen, a v tem trenutku se mi pravnik Miro zdi najboljša izbira. A počakajmo še malo, časa je dovolj. Predvsem pa upam in si želim, da bi bili Slovenci tudi na volitvah složni, da bi bila udeležba visoka in da skupaj počistimo navlako, ki se nam na političnem prizorišču nabira že predolgo. Sami se ne bodo umaknili, težko gre prasec od korita. Volitve so naše politično sredstvo in v teh časih in v tej situaciji ni ne časa ne prostora za apatijo. Kakršnikoli že smo mi, navadni ljudje, si zagotovo zaslužimo kaj boljšega. Res upam, da tako slabo ne more več biti. Ali pač. Od nas je odvisno. Ne pozabimo, da je v slogi moč.