Doktor TK

PRVI DAN NA PRVO ŽOGO

Pa smo odšteli dneve in ure. Končno. Sicer je še prezgodaj za kakšne konkretnejše komentarje, a vendar je bila ena stvar preprosto preveč očitna in takoj opazna. Brazilska obsedenost s šestim naslovom svetovnega prvaka in prvim doma. In še bolj strah pred neuspehom. Saj se razumemo, da bo neuspeh vse razen prvega mesta. Duhovi iz leta 1950 še vedno strašijo. Maracanazo? Zgodi se lahko šele v finalu, prej Brazilci na Maracana ne morejo. Nervoza je bila očitna, pritisk na plečih selecaa je neverjeten. Reakcije in olajšanje Felipaa in nogometašev ob izenačujočem golu so bile preveč zgovorne. A daleč je še do cilja. Niti ne moremo govoriti, da so Brazilci navdušili. Težko je ocenjevati po prvi tekmi, treba bo počakati na nastope konkurentov, trenutno po nobenem ključu ali kriteriju ne morem postaviti Brazilije za glavnega favorita turnirja. In rezultat je boljši od prikazanega na uvodu. Hrvaška? Se bom vzdržal komentarja, odigrali so najlažjo tekmo na prvenstvu, čeprav je res, da so se domačinom zelo dobro postavili po robu in iztržiti bi morali več, vsaj minimalen poraz, če ne kaj več. A točke za napredovanje bo treba najti na naslednjih dveh tekmah.

Se strinjamo, ključni trenutek tekme je bila enajstmetrovka za brazilsko vodstvo z 2-1. Sporna? Ne, enajstmetrovke ni bilo. Japonec se je zmotil, nasedel ali kar je še podobnih izrazov, in Neymarju omogočil, da je bolj naključno kot na kakšen drug način postal prvo ime tekme in junak brazilskih množic. Je Nishimura, eden najboljših azijskih sodnikov, namerno pomagal Brazilcem do uvodne zmage? Ne vem, vem pa, da bi marsikdo to kupil. Ne bom se spuščal v razprave, teorije zarote prepuščam zagovornikom in kovačem teorij zarote. Vem, FIFA je vredna in svojega denarja in svojega že dolgo načetega ugleda, vključno s svojim predsednikom. Drugače ne more biti, Švicar je pač vajenec svojega brazilskega predhodnika. Ste morda opazili na reklamnih panojih ob igrišču besede FIFE o upanju za nogomet? No ja, oni, vsaj v trenutni zasedbi in predvsem pod aktualnim vodstvom, to niso. Hope for football pa tista For the good of the game. Bullshit s švicarskim priokusom. Vas preseneča, da misli fosil kandidirati za še en mandat? Mene ne, naš olimpijski Janez bi verjetno vedel kaj povedati o tem.

A pustimo zdaj to, bo še čas za kakšno besedo o krovni nogometni organizaciji. Da me je le prilepilo pred TV. Jasno, da se nisem mogel upreti in sem preveril, če HTV ima sliko, ali so nam jo zavili v temo. Zatemnitve tokrat ni bilo, bomo videli, kaj bo v naslednjih dneh. Me pa prav prekleto ni presenetilo, nacionalke so pač del Evrovizije in se načeloma ne zajebavajo med sabo. Ni problem, če stvar prenaša naša nacionalka, problem nastane, ko ima za katerikoli športni dogodek pri nas zakupljene pravice katera od komercialnih televizij. Takrat živimo v mednarodni temi, po sistemu ali mi ali nihče. Meja se zapre, kot bi živeli v diktaturi. Sicer sem tekmo spremljal na naši televiziji. Nisem bil razpoložen za poslušanje Čosićevih histeričnih izpadov in izbral sem kvalitetnejšo sliko. Tako sem za zvočno kuliso imel našega Urbančiča. Ne, ni me navdušil, da ne bo pomote, niti približno. A s komentatorji sem vse manj obremenjen. Morda to pride z leti, ne vem. Je pa tip spet izustil nekaj takšnih, ki jim preprosti ljudje pravijo, da niso za nikamor. Brazilci so bili spet Carioce. Kdo bi mu zameril, daleč od tega, da bi bil osamljen pri imenovanju vseh Brazilcev za Carioce. Carioca je prebivalec Ria, na to nas vsake štiri leta vedno nekdo opozori. Lahko bi si zapomnili. Je pa Urban pri brazilskem zaostanku govoričil nekaj o brazilskem naslovu svetovnega prvaka in modro ugotovil, po manj kot pol ure uvodne tekme, da nič ne kaže na to. Dober je on, pravi.

Sam sem že prvi dan ugotovil, da bo tem za razbijanje po tipkovnici dovolj, torej ni strahu, da vam ves mesec ne bi serviral svojih razmišljanj. Kdor me pač želi brati. Vse je na prostovoljni osnovi.