Doktor TK

I am the master of my fate I am the captain of my soul

Splet norosti in bolečine

SPLET NOROSTI IN BOLEČINE

Iskrenost je najboljša politika.

Benjamin Franklin

Še malo, samo še malo. Bliža se predvolilni molk. Tudi tišina je lahko glasna. Bliža se volilna nedelja, bliža se grand finale. Bliža se trenutek resnice. Trenutek resnice? No ja, morda zgolj trenutek. Resnica je onkraj resnice. Lokalne pizde so v polnem pogonu. V pogonu na volilno divjad. Nas želijo upleniti? Recimo. Nas želijo nategniti? Ja! Nas želijo na dolgi rok nategovati in na kratki zgolj in samo nategniti? Gotovo! Saj veste, politika je kurba, kurbic v lokalnem kupleraju pa ne manjka. Od profesionalk pa jih loči pomembna malenkost. Lokalne kupujejo nas. Pa da vidimo, koliko smo vredni, oziroma po čem smo. Ali po čem ste. Eni pač ne premorete kritike, še manj kritike zdravega razuma.

Pogrešal sem predvolilno tekmo, pogrešal sem pravo predvolilno kampanjo. V tem tednu sem dobil malenkost, dobil sem drobtinice. Kvantiteta nad kvaliteto. Nič novega, pričakovano. Kandidate srečujem povsod, predvsem na plakatih, na vsakem vogalu. Uh, tudi kurbe se ponujajo na vogalih. Primerjava je namerna. Iztok Mlakar je imel prav. Kaj nam politikanti na plakatih želijo povedati? Samo nekaj, samo en stavek, samo en sam, samcat, preprost stavek. Samo eno in edino resnico. Jaz sem ena velika mona! Poenostavimo, jaz sem kurba in se prodam za glas. Povedano v preprostem jeziku. Kup plakatov, kup kandidatov, kup obljub. Lažna kulisa, dimna zavesa, Potemkinova vas. Vsi se lepo smehljajo. Angleži bi rekli: “They have the friendly grin of a local grocer.” Oni so prijatelji malih ljudi. Ne, oni so mali ljudje.

Gremo po vrsti, kot je njihove številke na volilni listi določil žreb. Prva je Naša Notranjska. Prvič slišim zanje. Na listi moj prijatelj. Kaj natančno predstavlja in zagovarja, ne vem. Na drugem mestu je Neodvisna lista Skupaj naprej za Loško dolino. Na kateri besedi je poudarek? Kdo bi vedel. Mogoče na lista. Tem res ne uspeva biti kratek in jedrnat. Ker so Skupaj in so naprej in so za in so Loška in so dolina. Predvsem pa se predstavljajo za neodvisne. Zanimivo, če so neodvisni, zakaj njihovega kandidata za župana predlaga SLS. Saj so tako pofukano neodvisni. Je pač populistično, da so neodvisni in da zlorabljajo ime občine. Številko tri bomo izpustili, z njo naj se ukvarjajo na Dobu. Pod številko štiri so predstavniki etablirane politike, tisti, ki vztrajno ponujajo svojega kandidata za župana. Iz volitev v volitve. Neuspešno. Morda bi bilo več uspeha, če bi se prikazali pri maši. Dokazano uveljavljena taktika nabiranja glasov v teh krajih. Pri nas rdeča barva ni ravno v modi. Pod številko pet se predstavlja epic fail. Zakaj epski. Ker so skupaj močnejši. Oziroma bi nas radi prepričali, da bomo skupaj močnejši, če jim damo svoje glasove. Ne bo šlo, vsaj pri meni ne. Bilo bi odlično, če bi se po meni zgledovali vsi. Iz preprostega razloga. Ker gasilci niso za politiko, za nikakršno politiko. Tudi za lokalno ne. Tu ne gre za kritiko gasilstva, niti za kritiko volonterstva, gre za kritiko oportunizma. Če ne bi bilo žledoloma, tudi te liste ne bi bilo. In če bi slučajno bila, ne bi pobrala niti mandata. Zdaj bo najmanj enega. Nekaj je biti gasilec, nekaj popolnoma drugega pa občinski svetnik. Ne bojte se za stranko pod številko šest. Dovolj je iti k maši in imaš zagotovljen določen odstotek glasov. Saj ne boste presenečeni, če bo tudi župan njihov. Za stranko pod številko sedem nimam pripomb. Niti nimam glasu zanje. Izjemno pa cenim, da so vsi kandidati na upokojenski listi, vseh njih štirinajst, upokojenci. In še zadnji na vrtiljaku norosti, trenutno najmočnejša stranka v državi. Dvomim, da se bodo obdržali na našem lokalnem nivoju.

In tako sem se, zaprisežen zagovornik volitev kot dolžnosti in ne pravice, ujel v tem spletu norosti in bolečine. Rad bi izbiral, rad bi izbral, rad bi racionalno in odgovorno oddal svoj glas. In gotovo ga bom. Le to mi še ni jasno, kdaj se bom odločil, in predvsem, ali se bom odločil pravilno. Kljub izbiri izbire ravno ni. Presenetljivo? Ne! Pričakovano? Ja! Obljube? Ne nasedajte jim. Če bi se osredotočili na obljube, bi bilo popolnoma vseeno, kaj in koga bi obkrožili. Resnica je, da imamo ogromen odstotek kandidatov, ki jim sam ne bi zaupal niti tega, da bi mi čuvali pivo, medtem, ko bi sam opravljal malo potrebo. Niso oni psi čuvaji, skorajda niso psi. Predvsem pa niso niti dobri, niti sposobni, niti zanesljivi, niti kandidatti. So le zvesti cucki. Komu? Težko vprašanje, še težji odgovor. Odgovor, ki ga niti sami ne poznajo. Kakorkoli, v nedeljo bom gotovo na volišču, pred tem bom nekje daleč stran, v nekem boljšem svetu. In predvsem bolj iskrenem. Franklin je imel prav. Drugo vprašanje je, koliko so kandidati iskreni, predvsem sami do sebe. Odgovornost? Ne, zdaj res ne bi o tem. Ne bi imelo smisla.

Baje narod dobi tisto, kar izvoli in predvsem tisto, kar si zasluži. Tako bo tudi tokrat. Politični libido je zapletena stvar, nateg pa logična posledica. Zgodil se bo povolilni ponedeljek, zgodil se bo povolilni nateg. Le kakšnega okusa bo postkoitalna cigareta?

Leave a Reply

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s