PERCEPCIJA SVOBODE
Nekaj časa je minilo. Vsekakor dovolj za razmislek. Za razmislek o tem, ali smo ogroženi. Če nam, preprosto povedano, grozi možnost terorističnega napada. Teoretično morda res, ne nazadnje smo ponosni člani NATO pakta. Praktično pa, verjemite, je možnost terorističnega napada na Slovenijo minimalna, skorajda nična. In tudi ni na nas, da se s tem obremenjujemo, sam s tem gotovo nisem obremenjen. A po napadu na Charlieja to niti ni bila glavna tema mojih razmišljanj. Te stvari so v glavah drugih, najbolj seveda Američanov, čeprav se je vse skupaj zgodilo v Evropi. Saj veste, ko Nobelov nagrajenec za mir Obama z resnim in zaskrbljenim izrazom na obrazu smrtno resno pove, da je ameriška nacionalna varnost ogrožena. V redu, z nacionalno varnostjo se bo morala ukvarjati tudi Evropa. Precej manj Slovenija, ne pozabite, da na nas pazijo sile NATO pakta. Najmanj se moramo s tem obremenjevati mi, navadni državljani. In še precej manj se s tem obremenjujem jaz.
Precej več sem razmišljal o raznih vrstah svobode, predvsem v tem kontekstu o novinarski in verski. Novinarska svoboda bi morala biti eden temeljev demokracije in civilizacije, objektivno poročanje pa najvišja norma novinarstva. Govorimo o kakovosti in kredibilnosti informacij, čeprav še vedno vse preveč ljudi preferira kvantiteto pred kvaliteto in senzacijo pred verodostojnostjo. A na tem mestu se ne bomo ukvarjali z mediji široke potrošnje in pogrošnim novinarstvom. Sicer je pa stvar lastne odločitve posameznika, katerim informacijam in medijem bo dal prednost oziroma ali bo zaupal poročevalcem s terena ali copy/paste kvazinovinarjem.
Ostanimo pri svobodi novinarskega poklica in se v tej svobodi osredotočimo na novinarsko satiro kot del te zgodbe. Novinarska satira je satira kot marsikatera druga, na primer umetniška. In nekateri jo prenesejo bolje, nekateri slabše. In če sem ravno omenil umetniško svobodo, se spomnimo znamenitega albuma celjske underground skupine Strelnikoff z zgovornim naslovom Bitchcraft in še bolj zgovorne naslovnice, na kateri Brezjanska Marija namesto Jezusa v rokah drži podgano. Album je bil protest proti stališčem Rimskokatoliške cerkve in izjavam cerkvenih predstavnikov. Prišlo je do ogorčenja med slovenskimi verniki, med predstavniki Cerkve in seveda tudi na slovenski politični desnici. Za svoje volivce, bolje rečeno ovce, je treba pač poskrbeti. Če si le kaj pastirja. Prvi se je takrat oglasil takratni ljubljanski nadškof Rode. Na svoje izjave o nemških ovčarjih je seveda pozabil. Sta bila ogorčenje in pozneje kazenska ovadba, ki je v imenu umetniške svobode upravičeno padla, upravičena? No ja, v prvi vrsti je šlo za reakcijo, ki jo je povzročila akcija. Enako je bil napad na Charlie Hebdo reakcija. Pa v prvi vrsti ni govora o karikaturi preroka Mohameda, ampak o zahodni politiki v muslimanskih državah. In res je, da je po evropskih normah to del novinarske satire in svobode, ki bi lahko povzročila ogorčenje in nič več kot to. Torej je po zahodni percepciji šlo za terorizem. V tem kontekstu pa moramo govoriti zgolj o terorizmu, nikakor ne o verskem terorizmu. Torej je tu Islam ideologija in nikakor ne religija.
In Islam je v svojem bistvu, v svojem temelju religija. Religija kot je religija krščanstvo, rastafarijanstvo, budizem, hinduizem ali katerakoli druga religija. Verska svoboda pa enaka novinarski ali katerikoli drugi svobodi. Ubijanje v imenu vere pa je ideologija. Ostanimo pri Islamu kot religiji na točno določenem kosu tega našega planeta. Konkretno v državi, v kateri živimo. Povezave s terorizmom so precej nesmiselne. Kot zagovornik svojega svobodomiselnega svetovnega nazora in torej svobode kot enega temeljev sodobne civilizacije spoštujem Islam popolnoma enako kot vse druge religije. Konec koncev sem Koran prebral. Ko se je razvedelo, da ga berem, sem bil v svojem okolju malodane senzacija. Med prijatelji za šalo, med zadrteži zares. Moram pa poudariti, da niti na enem mestu nisem zasledil, da bi sveta knjiga Muslimanov od svojih vernikov zahtevala kakršnokoli ubijanje v imenu vere, v imenu preroka ali v imenu Vsemogočnega.
Koran sem torej prebral. Tako kot berem Biblijo, nekega dne jo bom dokončal, kot sem prebral misli Njegove svetosti Dalaj Lame ali kot sem prebiral Zenovske modrosti. Vse skupaj je del razumevanja in del splošne razgledanosti. Ko veš, potem imaš možnost, da razumeš in objektivno ocenjuješ. Da ne govoriš na pamet, predvsem pa, da ne govoriš v prazno. Zato končajmo, da je Islam religija, ki je prisotna tudi na Zahodu in torej tudi pri nas. In slovenski Muslimani imajo moje spoštovanje. Sploh pa v njih ne vidim potencialne teroristične grožnje, ne pozabimo, govorimo o religiji in ne o ideologiji. Posledično nimam nobenih zadržkov do Islamskega kulturnega centra v Ljubljani. Ja, zadrteži, tudi v Sloveniji naj stoji mošeja. Selam alejkum!