Doktor TK

MARCELOVA GOSPODA NADŠKOFA IN BAKUNIN

Ponedeljkov Studio city se je končno spet začel s tisto klasično ‘Spoštovani gospod predsednik, gospoda nadškofa…’ Sicer po dolgem času, a vendarle. Brez gospodov, ki nadomeščajo nadškofa in gospodov, ki nadomeščajo mariborskega nadškofa. Kultna informativna oddaja, gotovo najboljša in najbolj nekonvencionalna, kar jih premorejo slovenske televizije, oddaja, ki je ni mogel ukiniti še nihče, čeprav so težnje po tem obstajale, saj vemo pri kom, ima spet svoj kultni uvodni nagovor. Čeprav je tudi nadomestni nagovor zaradi internih težav organizacije, kateri se bomo posvetili, že dobival kultni status. Gospodje so pač dolgo nadomeščali. Iz takšnih in drugačnih razlogov. Težave nastanejo, če se ukvarjaš s stvarmi, za katere nisi niti poklican niti usposobljen. Potem se zlahka zalomi, četudi računaš na pomoč tistega od zgoraj, tistega, ki ga bomo obravnavali skozi citate ruskega anarhista in revolucionarja. Citati, ki ostajajo. Kot na moje veliko veselje iz ponedeljka v ponedeljek ostaja Studio city. In kot že skozi stoletja, pustimo ob strani na čigavo veselje, ostaja organizacija, ki se ukvarja z onostranstvom in vse prevečkrat tudi s tostranstvom.

Bakunin je kot anarhist antipod cerkvenih glav in če govorimo o cerkvenih tezah o onostranstvu in vse prevečkrat tudi tostranstvu, ja, v primeru RKC sta ti dve interesni sferi tesno povezani, so Bakuninovi citati njihova antiteza. Po Bakuninovo je šef v Nebesih najboljši izgovor za šefa na Zemlji, torej če bi Bog obstajal, bi ga bilo potrebno ukiniti. Cerkvenim glavam, sami se imajo za dostojanstvenike, je vloga nadrejenih vedno ugajala. Ne ker jim je ugajala vloga božjih poslancev, ampak ker jim ugajala vloga nadrejenosti, sami so temu vedno rekli pastirska služba. Kakorkoli, postajali so vse manj božji in vse bolj človeški. In v tem primeru ne govorimo o pozitivnih človeških lastnostih, pač pa o tistih, pred katerimi svari sedem naglavnih grehov, tako slikovito prikazanih v filmu režiserja Davida Fincherja Sedem z Morganom Freemanom in Bradom Pittom v glavnih vlogah. Sicer naj ne bi bil kriv Bog, krivi naj bi bili ljudje. Torej je Bog v tem primeru nemočen. Ali pa tudi ne. Bakunin je imel rešitev, ko je rekel, da če bi Bog obstajal, je edini način, kako bi služil človekovi svobodi, da bi preprosto nehal obstajati. A preveč svobodna človeška volja cerkvenim glavam spet ne odgovarja, razen če govorimo o svobodnem vstopu v katoliško vero in konsekventno nesvobodnem vstopu v cerkveno organizacijo. V vsakem primeru pa oni brez Boga ne morejo, ker brez njega v tej obliki preprosto ne morejo obstajati. Še en dokaz več, da je Bakunin njihov antipod in zato tudi anarhija dobi podton diaboličnega.

Ruski anarhist je rekel, da je prvi upor proti prevladi tiranije teologije in prevladi tiranije fantoma Boga. Kakor dolgo bomo imeli gospodarja v Nebesih, tako dolgo bomo sužnji na Zemlji. Kar je navsezadnje res. Dokaz? Imamo ga v lastni državi, v filiali Vatikana, konkretno v filiali Vatikanske banke. Če imamo v Vatikanu IOR, smo imeli pri nas Zvonove. Ni vse za vsakogar. Da se niso ti naši božji bankirji ušteli ravno zaradi vere v gospodarja v Nebesih. A na Zemlji niso postali njegovi sužnji. Tu so postali sužnji mamona. A vendar jim tisti v Nebesih vsemu navkljub morda pa le pomaga. Ker ljudi uči odpuščanja. Malce ironije. Ni preprosto odpuščati nekomu, ki ti je izpraznil žepe. Uh, mar ena božjih zapovedi ne govori, da ne kradi? Poleg vseh nadlog, ki so pričakale jezuita Bergoglia, ko je postal papež, se je moral ukvarjati še z eskapadami mariborske nadškofije. A on je vreden zaupanja, je najboljši približek Boga, tistega Boga, ki ga predstavljajo v Bibliji. In je obenem dovolj human. Sploh v začetku njegovega pontifikata se mi je zdelo kar malce čudno, da ga niso eliminirali, da ni dočakal enake usode kot papež Janez Pavel I., katerega pontifikat je trajal zgolj 33 dni. Uradno je umrl zaradi srčnega napada, neuradno se govori, da je hotel eliminirati božje bankirje in bil na koncu sam eliminiran. Sicer nisem pristaš konspirativnih teorij, a tu v srčni napad preprosto ne verjamem.

Zvon 1, Zvon 2. Komu zvoni? Vemo komu. In oni bi še moralizirali. O marsičem. Vrnimo se še zadnjič k Bakuninu: “Tu je protislovje: želijo Boga in želijo humanost. Vztrajajo pri povezavi teh dveh terminov, katera, ko sta enkrat ločena, lahko prideta spet skupaj le, če uničita eden drugega.” Anarhija je antipod organizirane Cerkve, ki se ji v njeni organiziranosti večkrat zalomi. Sploh ko se začne ukvarjati s stvarmi, za katere preprosto ni poklicana. Sprehajali so se med Hayekom in Keynesom, med Nebesi in Peklom, končali pa nekje v Vicah. Dobesednih in figurativnih. Biblijskih in ekonomskih. Zakon trga. Najbolje od rok pa jim gre trženje Boga.

Marcel, ki v svojem uvodu v oddajo končno spet lahko nagovori oba nadškofa, Studio city konča z besedami, da se vidimo naslednji ponedeljek, ista ura, isti kanal. V živo. Mi pa se beremo, ko bom spet navdahnjen za pisanje. Gospod z vami… Ironija je namerna.