Doktor TK

I am the master of my fate I am the captain of my soul

Gospod selektor

GOSPOD SELEKTOR

Matjaž Kopitar je odstopil kot selektor slovenske hokejske reprezentance. Nepreklicno. Bil je gospod selektor. Danes selektor ni več, a je ostal gospod. Odšel je, ker reprezentanca ni izpolnila ciljev in pričakovanj, ker ni ostala v elitni skupini svetovnega hokeja. Ker ni ostala tam, kamor realno ne sodi. Nadaljuje se trend izpada in napredovanja, reprezentanca se iz leta v leto sprehaja med prvim in drugim hokejskim rangom. Je bilo sploh realno pričakovati obstanek? Morda, sam s tem nisem imel težav. Izpad me ni presenetil. Pričakovanja javnosti in samih igralcev so bila višja. Sploh ko je bilo jasno, da se bo pridružil daleč najboljši slovenski hokejist. Koliko odstopa od ostalih, je bilo te dni popolnoma jasno. A še vedno ni mogel narediti razlike, ki bi pomenila obstanek. Eden zares vrhunski je bil premalo. Pričakovanja so bila visoka tudi zaradi lanskega olimpijskega turnirja, ki je pokazal nerealno sliko. Slovenija kot sedma hokejska reprezentanca sveta? Ne. Se je zgodilo in prav je, da se je.

Kako sploh pričakovati obstanek med elito, če upoštevamo nekatera dejstva. Poglejte si infrastrukturo, ki jo je lepo opisal velecenjeni doktor Andrej Stare, ki je dejal, da imamo štiri dvorane in dva hangarja, katerima pravimo hokejska dvorana. Poglejte si število registriranih hokejistov in število naših hokejistov v elitni NHL. Upoštevajte, da imamo dva kluba, ki jima samo po naključju lahko rečemo kluba. Eden je amaterski, drugi pa je profesionalni samo na papirju, dejansko je tudi ta amaterski, zakopan v svoje probleme in dolgove. Primerjajte vse to z ostalimi in realnemu človeku z vsaj malo zdravega razuma mora biti vse jasno.

Bi radi konkretno primerjavo? Tu je. Tekma z Norveško je bila ključna, tekma, na kateri bi bilo treba vzeti vsaj kakšno točko. Končalo se je s porazom, s popolnoma pričakovanim. Bil je poraz, ki ga niso pričakovali le utopisti. Minila so leta mojega fanatizma. Že nekaj časa gledam na šport skozi številke, skozi podatke, skozi ekonometriko. Karkoli drugega kot zmaga Norveške bi bilo veliko presenečenje. Ker je splošno gledano Slovenija z Norveško neprimerljiva. Primerjajte število prebivalcev, bruto domači proizvod in dohodek na prebivalca. Primerjajte slovensko in norveško ekonomijo. Preverite indeks človekovega razvoja OZN. Kdo je na vrhu? Heia Norge. Politika norveške vlade je jasna. Vsakdo v državi, ne glede na to, kje živi, se lahko ukvarja s športom. In dejansko se, ker ima zagotovljene pogoje. Leta 2004 je Evropska komisija preučevala, kako ljudje izrabljajo čas v evropskih državah in ugotovila, da se povprečno Norvežan s športom ukvarja 13 minut na dan. Torej le nerealnim ni jasno, da bi bila zmaga Slovenije zgolj naključna.

Ne glede na vse je Matjaž Kopitar nepreklicno odstopil, čeprav mu glede na okoliščine in zgoraj napisano niti ne bi bilo treba in mu tega nihče ne bi zameril. Ker je gospod in je zaradi tega ostal gospod. Gospod Kopitar je vzgled, ki nekaterih ne vleče. Nameraval sem se oglasiti po letošnjem svetovnem prvenstvu v rokometu. Pa sem bil tiho, ker druge polovice prvenstva nisem spremljal. Da ne bi komentiral stvari, ki jih ne poznam popolnoma. Potem sem se hotel oglasiti, ko je pod pritiski javnosti odstopil hrvaški selektor Slavko Goluža. Keta, ki kot igralec nikoli ni bil niti približno gospod, je premogel toliko gospostva in odšel. Želel sem se oglasiti po mučenju naših na obeh tekmah s Švedsko, ko je Boris Denič končno postal preteklost, pa sem ga preprosto pustil v preteklosti. Danes sem ga lahko vključil v kontekst. Da je šlo za sporazumno prekinitev sodelovanja, je zgodba za naivne, je le olepšana verzija za javnost. Ne bom se na tem mestu spuščal v razpravo, kaj je slovenska rokometna reprezentanca dosegla pod Deničem, kaj lahko bi in koliko so rezultati realni. A vse skupaj je samo klicalo po spremembah. Ker je bilo evidentno, da reprezentanca že dolgo nima svežega zagona, da je ostala brez svežih idej. Je pač tako, da so eni gospodje in znajo oceniti, kdaj je pravi čas, da odidejo sami, druge pa je preprosto povedano treba brcniti v rit.

Leave a Reply

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s