Doktor TK

Ni kritik tisti, ki šteje, niti tisti, ki s prstom kaže na močnega moža, ki pade, ali govori, kako bi nekdo lahko opravil bolje. Zasluge pripadajo tistemu, ki je v areni, čigar obraz je zamazan s prahom, znojem in krvjo, ki si pogumno prizadeva, ki dela napake, ki znova in znova doživlja neuspeh. Ker trud spremljajo napake in nedovršenost. Toda on dejansko stremi k dejanjem, ker pozna veliko navdušenje, veliko predanost, ki se troši zaradi tistega, kar je vredno. Ki na koncu najbolje pozna zmagoslavje ob velikem dosežku. In ki v najslabšem primeru, torej če mu spodleti, ve, da mu je spodletelo takrat, ko si je drznil več. Torej njegovo mesto nikoli ne bo med tistimi hladnimi in preplašenimi dušami, ki ne poznajo ne zmage ne poraza.

Theodore Roosevelt

Malce sem se uštel. Ja, malce pa res. Enostavno si nisem mislil, da bo praznovanje mojega 40. rojstnega dne trajalo tako dolgo. In vse kaže, da bo trajalo 40 dni, nekaj dni manj ali več. Ni pomembno. So stvari, ki so precej bolj pomembne in precej več vredne. Zaradi manjših težav je uradna paradna vožnja, ki simbolično predstavlja konec praznovanja, prestavljena za en teden. Se bo pa vsekakor zgodila z vso pripadajočo opremo in z vsem pripadajočim spektaklom. Samo malo potrpljenja prosim.

Čeprav je moj moto, da sem gospodar svoje usode in kapitan svoje duše, se bom temu navkljub iskreno zahvalil vsem za lepe želje. Vsem tistim, ki ste bili iskreni. Našel se je tudi kdo, ki ni bil. Nobenih težav s tem. Ker je iskrenost dragocena, je ne pričakujem od poceni ljudi. Našel se je tudi kdo, ki se mi ni oglasil, ki je bil preprosto tiho. Tudi za to obstajajo razlogi. Vsak zase najbolje ve, kakšni. In ne pozabimo, da je tudi tišina lahko zelo glasna in zelo zgovorna. Hvala tistim, ki so mi pomagali pri zabavi, udeležencem in seveda posebnemu gostu, ki se je zavrtel v našo čast.

Glede darila pa… Neverjetni ste. Saj bi zapisal, da ste zlati, pa ne bom. Iz preprostega razloga: ker ima zlato zgolj 24 karatov, vi jih imate 42. Je pač tako, da sem vedno iskal navdih v velikih ljudeh. Pa na tem mestu ne govorim le o Mandeli in ostalih. Govorim predvsem o vas. O vas, ki ste del mojega univerzuma. O vas, ki v ste v življenju, v tej igri centimetrov, pripravljeni iti z mano po tiste potrebne centimetre, ki delajo razliko med zmago in porazom, med življenjem in smrtjo. Včasih je dovolj, da vas le pogledam v oči, da to vem. A največkrat niti to ni potrebno.

Ob vseh resnicah in lažeh in zgodbah o jezdecih na nebu le najpogumnejši poskušajo tja, kjer si drznejo leteti orli in angeli. Zajahaj veter, vzemi samo spomine in pusti samo sledi…