Danes končujem trilogijo v Frenkov spomin. Vse skupaj se je dogajalo leta 2003. Prvi članek je bil datiran 24. novembra, drugi 2. decembra in spodnji 13. decembra. Torej pred skoraj dvanajstimi leti. Tu sva z objavami končala, ker niso bile več potrebne. Frenku je uspelo. Ne, ne bom zapisal, da nama je uspelo. Sicer sem pristavil svoj del, majhen del. Glavna zvezda in bojevnik je bil Miklov Frenk iz Loža. Uporabil je vsa sredstva, ki jih je imel na razpolago, in uspel. Spet je zaživel v miru, ki je trajal do minulega avgusta, ko je zapustil ta svet.
V omenjenih člankih je bil takšen, kot je vedno bil. Piker, sarkastičen in makiavelistično ciničen. S samospoštovanjem in nespoštovanjem do avtoritete in plutokracije. Ki se je brez težav spravil nad vse politične opcije v takratnem občinskem svetu. In na vse ostale posredno ali neposredno vpletene. Uspel je. Vsak naj pa sam dobro premisli, če se je v tem času kaj spremenilo. Bolj malo. Prebivalci naše občine dobro veste, kako danes poteka vse skupaj. Modus operandi se ni niti spremenil in še manj zamenjal. Sicer so se menjali nekateri akterji, nekateri pa so ostali isti. Le ta razlika je, da sem bil takrat edini, ki je poročal o tem, danes o tem poroča še kdo drug, nacionalna televizija na primer. Presodite sami, ali je imel Frenk prav. Oziroma se vprašajte, če je na tem svetu mogoče kdaj kakšen Frenk premalo. Miklov Frenk, da ne bo nesporazumov, da ne bo kdo pomislil na kakšnega drugega Frenka.
Kakorkoli, meni so ostali lepi spomini na tisti čas. In zgodbe človeka, ki je doživel marsikaj, in, kakor je sam rekel, videl kar nekaj sveta z one strani Javornikov.
VSI ŽUPANOVI MOŽJE
Tokrat ves svoj pogled prepuščam Frenku, ali bolje rečeno tokrat mižim, nič ne govorim, nič ne vidim in nič ne slišim, zgolj zlagam udarce na tipkovnico, enega za drugim. Tokrat le Frenk. Tretjič v svoji borbi za človekove in državljanske pravice. Dame, gospodje in vsi ostali! Govori Frenk Kočevar!
Vsi županovi možje, če jih tako lahko imenujemo – zame so klovni, kot v angleški nadaljevanki. Saj ne kar se tiče zaslužka. Delodajalca družbe DD HO HO sta tesno povezana z nekom z vrha občinskih struktur – lahko mu rečemo bivši – in njegovo sedemdesetodstotno komunistično garnituro. Po podatkih, ki jih imam, plača vsak inozemec 8.900 SIT za vstopno vizo, potem ga moramo peljati na Zavod za zaposlovanje (kjer se končajo sanje), za vsakega sužnja moraš plačati še 17.850 SIT. DD HO HO ne daje garancije za stalno zaposlitev, zatorej se zavedajmo, da mu je urad s tem priskrbel tudi dom za ostarele (če zaposlitev slučajno preneha, firma propade).
Državni zbor se bori proti prodaji zemlje tujcem na obali, nekdo iz občinskih struktur pa jo prodaja Albancem. Po mojih podatkih je v občini Loška dolina zaposlenih samo 814 občanov, Albancev pa 92, kar pomeni, da imamo že zdaj po zaslugi nekoga iz občinske nomenklature več kot 11 odstotkov zaposlenih Albancev. Kot sem se že v prejšnjih odprtih stolpcih obrnil na župana, naj mi odgovori, koliko pridobi občina s to svinjarijo, ki pušča na cesti 34 domačinov, nisem dobil odgovora. In nekomu z občinskega vrha ne morem več reči gospod, ker mi namesto odgovora pošilja represivne uslužbence, ki nas, ogrožene, svarijo, naj damo mir agresorjem na našo imovino, dostojanstvo, nedotakljivost svobode in uživanje pravic v demokratični državi Sloveniji.
Renault je tovarno zgradil pri nas, ker noče nas, manj razvitih, v Franciji. Krka je svoje podjetje ustanovila v Rusiji, ne pa pripeljala Rusov k nam. Tudi lovske družine imajo mrhovišča, da medvedje ne hodijo na naša dvorišča. Nekdo pa se na to požvižga, ker je pametnejši in namesto da bi premestil podjetje v Albanijo, je pripeljal Albance sem in požegnal podjetje DD HO HO brez soglasja soobčanov. Ve, vsekakor bi moral vedeti, da otroku, ki sreča tujca in ga vpraša, koliko je ura, stric, da mu je mamica rekla, da mora biti ob štirih doma, le – ta odgovori: “Ja Albanac.” Kočevarje – nemške izseljence – so komunisti izselili, požgali ali pobili, ker so bili bolj napredni od njih, nekdo pa je ubral drugo taktiko. Pripeljal nam je še bolj zabite in revne, kot smo mi sami. Samo bog ve, zakaj imajo ljudje tako radi norce na oblasti. Ti pa bi se moral zavedati, da nekateri, ker vem, da nisem sam, trpimo zaradi tvojih dobičkonosnih dejanj, kot je pokroviteljstvo nad firmo DD HO HO.
Ne verjamem, da pri nas položite roko na Sveto pismo in prisežete, da boste delali vse za dobro soobčanov in sodržavljanov. Le kako? Saj taka prisega za ateiste in komuniste sploh ne bi bila verodostojna, vem pa, da ne ti ne tvoji nadrejeni ne veste, zakaj dobiš 700.000 SIT mesečno. S tem denarjem ne le, da bi lahko odprl hotel za tujce, ampak bi tja lahko preselil tudi podjetje DD HO HO in v lastnem hotelu zagotovil delovna mesta za brezposelne občane. Sostanovalka pa, ki je v stanovanje nad menoj naselila deset tujcev, seveda brez mojega soglasja, čeprav sem dvotretjinski lastnik stanovanjske hiše, bi lahko inozemce prepustila občinskim vrhovom, naj si vsak vzame enega domov, za 70 evrov zaslužka, ona pa bi od vsakega mirno pobrala 30 evrov. Prosim, naj se to zgodi, da bom z ženo spet lahko začel normalno živeti. Sicer pa moram ženo vsak dan pospremiti v službo in iz nje, ker se boji zlorabljenja, ulica, po kateri hodimo, pa je nerazsvetljena. Seveda se tudi sam čutim ogroženega, ker sem lep in s prirojeno bolj feministično telesno strukturo in obnašanjem.
Kdo bi si mislil, da lahko dva kovača (malo jaća) dobita na svojo stran vso vladalsko strukturo, ki je dopustila, le kako je mogla, odpuščanje naših ljudi in zaposlovanje tujcev. Greh vseh grehov pa je, da so nastanjeni pri meni. Če bi moja sostanovalka, ki je šestnajst let spala z mano – pod isto streho – in ki je pohodila mojo verodostojnost in moje pravice, samo za trenutek pozabila na svoj pohlep po denarju, če dva kovača ne bi skrbela samo za svojo in verjetno rit še nekoga drugega, bi naša soseska, in še katera druga, živela v miru, katerega si nedvomno zaslužimo.
Dobil sem več kot petdeset telefonskih klicev soobčanov in sodržavljanov, ki me podpirajo, a vendar sem dobil tudi enega zelo kratkega: “Frenk, za tebe je metak več izrađen!” Videl sem nekaj sveta z one strani Javornikov, ampak take svinjarije še nisem videl. Nobena oblast v katerikoli državi si ne dovoli kaj takega, kar si je naša. Torej komunistična garnitura, ki si je v nekaj dneh dovolila zamenjati 11 odstotkov delovnega prebivalstva. Če se bo tako nadaljevalo, bomo vsi Slovenci kmalu na listi izbrisanih. Sramota za vrhove naše lokalne skupnosti in dva zasebnika podjetja DD HO HO, saj vsi vemo, da takšna firma prevzema samo določeno, nedorečeno odgovornost, ker če gre karkoli narobe, ni kriv nihče. Prosil bi prebivalce Slovenije, naj stopijo na mojo stran. Nisem ne rasist ne šovinist, a če vam bo hčerka rodila otroka, za katerega bo jasno, da ni popolnoma bel, ga odnesite v občinsko hišo, k moji sostanovalki ali v podjetje DD HO HO. Za 100 evrov na mesec so nam nekateri pohlepneži zagotovili džamijo tudi v Loški dolini. Ker vem, da k temu sodi tudi obrezovanje falusov, bi bil srečen, da jih najprej obrežejo vsem tistim, ki so nam pripeljali islamsko zalego. Če se bo rabinu tresla roka, vedite, da bi vam lahko odrezal tudi jajca, a imate srečo, da jih nimate.
Čeprav plačujemo javno razsvetljavo, nas hočejo lokalni velmožje nategniti v temi – kot Iztoka v romanu Pod svobodnim soncem, moji sosedje pa se počutijo kot argonavti, tudi takrat, ko je polna luna. Ne vem več, kdo od njih se ni umil. Gospoda, priznavam vam, da ste boljši kot Hitlerjeva administracija, ki je ponemčila Avstrijo. Koroški Slovenci pa ne rabijo nobene slovenske matice, saj so se komaj iztrgali iz njenih rok.
To je menda zadnja prošnja, ki jo pošiljam na ne vem kateri naslov, kajti če te lahko posilijo sostanovalka in občina s svetniki in županom, ne vidim več nikogar, na katerega bi se lahko obrnil. Tudi sanitarne inšpekcije ni več. Zaradi prezaposlenosti so zdaj ustanovili štiri inšpekcije: tržno, zdravstveno, stanovanjsko in inšpekcijo za okolje in prostor. Iz slednje so mi sporočili, da če pljuvajo po mojem dvorišču, naj se pritožim. Zdravstvena inšpekcija, na katero sem v petek telefoniral, da močno smrdi iz stanovanja nad mano, mi je obljubila, da bodo mogoče že v ponedeljek poslali agentko, ki je zadolžena za to. Tržna inšpektorica je prišla (hvala!) in ker ni bila o zadevi dobro obveščena, me je najprej vprašala, koliko zaslužim, ker spim z desetimi Albanci. Stanovanjska inšpekcija sploh ni prišla, ker je zdaj verjetno že premraz. Tudi mene stresa mraz, ker za dvema zasebnikoma in občinskimi vrhovi stoji celotna garnitura nekdanje Komunistične partije.
Ravno zdaj, ko pišem te vrstice, sem v oddaji Trenja na Pop TV, v kateri razpravljajo o gradnji džamije v Ljubljani, videl rezultate telefonskega glasovanja. 71 odstotkov glasovalcev je proti, 29 pa za islamizacijo Slovenije. Edini, ki bi bil rad sosed Albancem, je komunistični poslanec LDS Jaša Zlobec. Naj jih vzame na dom, ne pa da z islamom in komunizmom še naprej maltretira naše prebivalstvo. Politika KP je na kolenih, islam pa ne bo nikoli mogel zaživeti, čeprav nad mano prebiva bin Laden, ki mi ga je vsilil vrhovni velmož. Sem pristaš gradnje džamije na način, kot to delajo v evropskih državah, torej ena džamija na 27 milijonov prebivalcev, ne dovolim pa, da vrhovni in sostanovalka dovolita, da imam deset islamcev nad sabo. Sicer pa sostanovalka verjame, da ji lahko Alah prinese evre.
Nič ne bo ne z njo, ne z vrhovnimi, ne z Marof DD HO HO, ne z islamizacijo in ne z izkoriščanjem Frenka! Podporniki, ali moji nasprotniki, ki ste drugačnega mišljenja kot jaz, se mi oglasite na mojo telefonsko številko. Proti islamizaciji! Če si kdo želi Albance imeti doma, lahko pride podnevi ali ponoči z avtomobilom na naslov: Lož, Pod zidom 6, 1386 Stari trg pri Ložu.
Za vsem s polno odgovornostjo stoji Frenk Kočevar, Lož, Pod zidom 6, 1386 Stari trg pri Ložu
To je to, Frenk je svoje povedal, sam nimam kaj dodati.