Doktor TK

I am the master of my fate I am the captain of my soul

Zgodovina se ne ponavlja

ZGODOVINA SE NE PONAVLJA

Ne vedno. Zanašati se na 17. november, na dejstvo, da Ukrajini nikoli ni uspelo v dodatnih kvalifikacijah, ali na to, da je ta ista Ukrajina že zapravila prednost dveh golov po prvi tekmi, pa da je Sloveniji v Ljudskem vrtu že uspelo,… Vse skupaj je nesmisel. En velik nesmisel. Dokaz smo te dni dobili in tu ni kaj dodati. Le še enkrat več je postalo jasno, da bi bilo morda drugače, če bi bile kvalifikacije odigrane drugače, predvsem na višjem nivoju in bolj odgovorno v ključnih trenutkih tekem s prvouvrščenima reprezentancama v skupini. In ja, lahko bi bilo drugače, če sobotna tekma v Lvovu ne bi bila kopija nekaterih tekem v rednem delu kvalifikacij. Za uvrstitev v Francijo je bilo treba odigrati dve dobri tekmi. Poglejte Irce, Švede, Madžare in seveda Ukrajince. V nobenem od teh štirih primerov ne moremo omenjati faktorja sreče. Celo dovolil si bom zapisati, da je bilo zasluženo, čeprav veste, kako je s tem v nogometu: Cruyff, naključje in logika. Včerajšnja mariborska izvedba je bila premalo. Bolje rečeno: sobotna lvovska predstava je bila premalo. Ergo: v seštevku obeh tekem je Slovenija pokazala in odigrala premalo, da bi lahko realno razmišljala o Franciji. Še kaj dodam? Ne, konec razprave.

Nečesa pa ne razumem najbolj, niti se ne trudim razumeti. Ker verjetno ne bi našel niti razloga niti odgovora, vsaj ne realnega. Bili so časi, ko je moje navijaštvo mejilo na fanatizem. Ja, tudi 16 let nazaj. Ko je Heynemann s svojo piškalko označil konec tekme v Kijevu, ki je pomenila prvo uvrstitev reprezentance na veliko tekmovanje, saj veste, le enkrat je prvič, mi je naenkrat vse postalo nepomembno. Bila je to hitra, neizbežna, neustavljiva transformacija v Hornbyjev lik. Fever pitch! Bom čisto iskren. Po tisti tekmi bi moral v službo pa preprosto nisem šel. Ker se mi je v tistih trenutkih čiste, pristne, divje, nedotaknjene evforije za službo preprosto povedano jebalo, kot se mi je jebalo za vse ostalo, za ves svet. Moja destinacija, moj edini svet je bil Brnik. Da jih dočakam, da jih vidim. Mirana, Zlatka, Mileta in ostale. Jaz in še štirje norci, bolje rečeno, norec in še štirje norci smo se v tistem snežnem metežu odpravili na ljubljansko letališče, kamor smo z manjšimi težavami tudi prispeli. Tam se je število multipliciralo v 4.ooo norcev. 4.000 enakih. Letališko stavbo smo okupirali in zavzeli. Brez težav, brez izstreljenega naboja. Drugače ni moglo biti. Bi bil danes še sposoben tega? Ne vem, ne iščem odgovora. Morda. Sobotno tekmo sem spremljal prekleto mirno, brez drame, brez evforije. Kot bi vedel, kako se bo končalo. Povratna tekma? Popolnoma druga zgodba, več ali manj sem bil vseskozi pod vplivom lepe mere adrenalina. Očitno še nisem mrtev, očitno nekaj malega še migam. Le prisiliti me je treba, mi dati razlog. Basking in reflected glory? Odgovora ne poznam, niti ga ne iščem. Vem le, da brezpogojna pripadnost pri meni že nekaj časa ni prisotna. Pa naj me kdo kritizira, če želi. Preprosto me ne gane. Morda sem le bolj realen, otopel, bolj odrasel. Kdo bi vedel.

Kaj se bo zdaj dogajalo z reprezentanco in v njej? Nismo mi tisti, ki bi morali biti s tem obremenjeni, še manj pa o tem odločamo. Pot na svetovno prvenstvo bo težja, kot je bila na evropsko. Ugodna priložnost je zamujena, to je dejstvo. Ljubitelji nogometa bomo morali razmisliti o tem, v kolikšni meri in kako intenzivno bomo prvenstvo v Franciji spremljali. Ne pričakujte velike koncentracije kvalitete v skupinskih obračunih, tistih res velikih in kvalitetnih tekem bo malo. Za neobremenjenega spremljevalca se bo pravo prvenstvo začelo šele z izločilnimi boji. Tako pač je, posledica Platinijeve ideje o 24 udeležencih zaključnega turnirja. Tudi tekme Slovenije ne bi zanimale širše evropske javnosti. Če bi se seveda tja uvrstila. Prekleto, je slovenska reprezentanca izpustila res lepo priložnost, je po domače povedano zajebala? Morda. Odgovora ne bom iskal, niti se s tem ne bom obremenjeval. Vem pa, da zdaj nihče več ne dvomi, da bo odbojkarska reprezentanca izbrana za ekipo leta in da na to temo ne bo nobenih polemik.

Leave a Reply

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s