Doktor TK

I am the master of my fate I am the captain of my soul

Brutalno neposredna slika neke občine

BRUTALNO NEPOSREDNA SLIKA NEKE OBČINE

Ha, zanimivo. Spremljam in poslušam. Zgodbe o občini, v kateri živim. O tej naši dolini, uradno imenovani Loška dolina. Neuradno ime si lahko izberete sami. Morda Dolina Šentflorjanska? Morda Dolina solz? Morda…? Kakorkoli, izbire je ogromno in izbira je vaša. Zabiti smo tja nekam pod Snežnik pa ob mejo s Hrvaško pa… Poslušam, kako smo od vseh pozabljeni, demografsko ogroženi, preprosto izolirani od sveta. Torej tako nezanimivi, da se nič dosti ne dogaja in še manj zgodi. Mar res? Največkrat dobiš pritrdilen odgovor.

A vendar ne bodimo preveč površinski in preveč površni. Globlji in širši pogled razkriva marsikaj. Za začetek vprašajte fabrikante in falsifikatorje lokalnih novic, tistih, ki gredo od ust do ust kot narodna pesem, težava je, da se narodna pesem praktično ne spreminja, dežurni gobci pa spravijo v obtok marsikaj. Se torej res nič ne dogaja, se torej res nič ne zgodi? Lepo prosim! Pravzaprav se nič ne razlikujemo od države, od kontinenta, od planeta. William Randolph Hearst kot navdih, William Randolph Hearst kot ideal. Saj ni pomembno, če je vse res, mar ne? Zakaj bi resnica pokvarila dobro zgodbo. Pomemben je happening, pomembna je senzacija. Da se prežene dolgočasje, da se razbije monotonija. Kdo nastopa v glavnih vlogah? Vprašajte tiste, ki so zadolženi za casting. In ne pozabite, da na jugu mejimo na Hrvaško, da smo del schengenske meje. Jebemti, pa mi smo branik Evrope. Si predstavljate soobčane, tako zelo obremenjene z begunsko problematiko, če bi šel begunski tok skozi našo občino? Ko niti enega begunca niso videli od blizu, so bili v svojevrstnem šoku. Kaj bi šele bilo, če bi bilo. Bili bi del vsakodnevnega medijskega prostora. Bili bi novica. Si predstavljate ksenofobno in še kako drugače obremenjene soobčane, ki protestirajo proti islamizaciji in ostalim strahovom? Tragedija in komedija z roko v roki. Šekspirjanski liki s karakternimi obrisi Cankarjevih junakov pred mikrofoni in objektivi slovenskih medijev. Vse za narodov blagor. Film noir!

Kdo pa trdi, da nismo novica? Saj smo praktično v vseh medijih. Ne, nismo pozabljeni od vseh, niti približno. Naj torej nihče ne trdi, da smo izolirani. Prekleto dobro smo integrirani; smo del države, del kontinenta, del planeta. Zanimivo je le, da se ne dogaja nič novega. Pol leta nazaj sem tu objavil tri stare prispevke v čast in spomin mojega prijatelja Frenka, Miklovega iz Loža, da ne bo kdo v tem kontekstu pomislil na kakega drugega Frenka. Ti prispevki so nastali in bili objavljeni jeseni 2003. Minilo je torej krepko več kot desetletje. Takrat sem tudi zapisal, da se v teh letih ni kaj dosti spremenilo. Lahko le rečem, da je šlo s slabega na slabše. Torej je šlo pri vsem skupaj le za stopnjevanje. Zgodba o migrantih se pri nas ni zgodila? Ne, ni se zgodila zgodba o beguncih, z ekonomskimi migranti imamo tu opravka že dolgo. Ja, o tem sva takrat govorila s Frenkom. In eksplicitno sva omenila Marof, ta isti Marof Trade, o katerem je danes v povezavi s kvaziagencijami pod patronatom sumljivih kalibrov toliko govora. Že takrat je Frenk omenil besedo suženj. In točno za to gre. Nima si smisla zatiskati oči pred dejstvi. Naša občina da je izolirana? Ne, pri nas se dogaja in ponavlja zgodovina. Menjajo se sicer rase, menjajo se ljudje, vse ostalo ostaja precej podobno. Menda me ne bo poskušal kdo prepričati, da ne gre za sužnjelastniški odnos, odsotnost biča gor ali dol. Besedna zveza ekonomske migracije je na tem mestu de facto brez vsebine.

Imamo uvožene profilirane kvazipodjetnike. Ne preveč integrirane in asimilirane. Da očitno kršijo lep kup zakonov, je kristalno jasno. Skrajni čas bi bil, da za to odgovarjajo. Država je na preizkušnji. Tista država, ki barabe precej neuspešno kaznuje. Da ne bo šlo spet za veliko prometa in malo profita, če ravno omenjam gospodarski kriminal. Kaj pa predstavniki podjetja, ki se zadnje dni toliko omenja, torej Marofa? Oni naj ne bi imeli nič s tem. Ja, hočejo nam prodati zgodbo, da nič ne vedo, da s tem preprosto nimajo nič. Hecno, vsi vedo, le oni ne. Pravljica, ki ji ne verjamejo niti majhni otroci. Smiselno bi se bilo vprašati o moralni odgovornosti. Škoda izgubljati besede. O morali le toliko, da si niti pred kamero in mikrofon ne upajo. Vse jasno! Kako je že takrat rekel Miklov Frenk? Aha; dva kovača malo jača. Prav si imel, dragi prijatelj. Mediji imajo še eno priložnost več, da upravičijo naziv sedma sila. Bo šlo? In država ima še eno v nizu priložnosti, da upraviči pridevnik pravna. Bo šlo?

In občina? Vse skupaj se vleče že leta in kar nekaj frisov se je zamenjalo v občinskem svetu in drugih organih občine. Je kdo kdaj konkretno in odločno spregovoril o vsem skupaj? Je kdo vztrajno klical in opozarjal pristojne inštitucije? Morda. Sam ne vem, ker eskapade lokalne oblasti premalo spremljam. Je pa dejstvo, da nihče javno ni zavzel stališča. Zaboga, ne gre za neoliberalni kapitalizem, gre za gospodarski kriminal. Naši občinarčki le zvračajo odgovornost na državo, češ da so nemočni. Morda, a vsaj oglasiti bi se bilo treba. Aja, saj so se oglasili, se opravičujem. Celo vodje svetniških skupin so se sestali in obsojali. Kje ste bili pa zadnjih deset let, pizde? No, pred vsakimi volitvami je bojda vsem ogromno do tega, da bi šlo občini, predvsem pa njenim občanom dobro, oni so za to pripravljeni zastaviti vse. In kako gre potem dejansko občini, predvsem pa občanom? Če bi imel za edini verodostojni vir lokalno občinsko glasilo Obrh, bi bil prepričan, da nam ne manjka nič. Da nam je prelepo, da vse skupaj postaja že kičasto. Ne morem se znebiti občutka, da je Obrh bolj malo glasilo občine in precej bolj glasilo oblasti. Da gre preprosto za režimski medij s strogo cenzuro, kjer je kritična beseda malodane prepovedana. Ja, Obrh je Potemkinova vas na izjemno kvalitetnem papirju.

Ima občan pravico biti kritičen? Jasno. Pa ne vsak, da ne bo nesporazuma. Če se le spomnimo na tisto biblijsko, kdo naj prvi vrže kamen. Nesmiselno je govoriti o zaposlovanju tujih državljanov v občini, da omenjeni jemljejo delovna mesta domačim. Kaj na to porečete tisti, ki ste bili tako prepričani o vstopu države v EU, ki ste tako zagovarjali prost pretok blaga, denarja in ljudi? Ima pravico kritizirati tisti, ki je pač prevelik lenuh, da bi si vsaj poizkušal najti službo in namesto tega raje živi od socialnih transferjev? Ne! Kakor nimajo pravice kritizirati vsi tisti, ki jim je glavna preokupacija participacija v sferah sive ekonomije. Ni dvoma, prekleto dobro smo integrirani v realnost sodobne države, sodobnega kontinenta in sodobnega sveta. Naša mala, periferna občina je na svoj način rekla stop izolaciji.

Leave a Reply

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s