Doktor TK

I am the master of my fate I am the captain of my soul

Vukojebina par excellence

Ko se nardi svetu dan za vse poštene ljudi in ko sonce obsije njihove zaspane misli, pomolijo glave iz svojih oklepov naše lokalne pizde

Pankrti, Rdeči album, 1984

Sedel sem v gostilni, v gostilni, ki je tudi moje volilno mesto. Ja, imam prekleto srečo, da imam šank in volilno mesto pod isto streho. Bila je volilna nedelja, nedelja državnozborskih volitev, sonce je sugeriralo hladno pivo, pa ga nisem naročil. Moral sem trezno razmisliti. Še zadnjič, preden vzamem volilni list in opravim svojo državljansko dolžnost. Povpraševanje je krepko presegalo ponudbo. Moral sem oddati svoj glas. Takrat zgolj iz enega razloga. Da opravim dolžnost in nikakor ne, da izkoristim pravico. Izbiral in izbral sem med slabimi in manj slabimi. Nisem si želel še enega podobnega volilnega dneva, optimistično ga niti nisem pričakoval, ampak…

…lokalne pizde ne razočarajo. Ko pomisliš, da si na lokalnih volitvah doživel vse, da huje niti ne more biti, te demantirajo. Petnajst minut slave očitno pripada vsem. Warhol je imel prav, prekleto prav je imel. Štiri leta so mimo in cirkus se je ponovno vrnil. Kot vedno. Bolj cirkuški kot je bil, bolj cirkuški od cirkusa samega. Bitka za sedem svetniških stolčkov in za prestol prvega med enakimi se bliža vrhuncu. Vrhuncu, ki ga ni in ga ne bo. Glede na ponudbo ga niti ne more biti. Torej sedem svetniških mest namesto dosedanjih štirinajst sploh ne deluje slabo. Zmanjšanje svetniških mandatov na minimalnih sedem je zgolj in samo populistična poteza in ne prihranek v občinskem proračunu. Ko smo ravno pri prihrankih, mar ne bi bilo bolj enostavno zmanjšati sejnin? Mar ne bi bilo najbolje sejnin kar ukiniti. Ko pa se vsi predstavljajo kot dušebrižniki, ki jim je mar zgolj za Loško dolino in tudi Babno Polje, kot nekateri radi dodajo. Mar jim je le za občino in predvsem občane. Ja, vsak glas šteje. Vsak glas in ne občan, da se razumemo. So mi pa samooklicani lokalni veljaki naredili uslugo s spremenjenim volilnim sistemom. Ker se mi ne bo treba mučiti z oddajo glasov sedmim kandidatom. Konec koncev lahko izberem le enega, nikakor pa nočem oddati neveljavne glasovnice.

In so se postavili pred objektive. Zanimivo, da je največji fetiš lokalnih kandidatov fotografiranje pred gradom Snežnik. Vsi se pa niso fotografirali tam. Vem, da se niso, govorim le, da je to njihov največji fetiš. Tisti, ki se tam niso fotografirali, so želeli biti zgolj izvirni, niso želeli biti kot vsi ostali, pač niso hoteli biti konformisti. Vsi so našli svojo lokacijo, vsaka lokalna pizda jo najde. Prej ali slej. Zakaj se niso, če želijo vse spremeniti in izboljšati, fotografirali pred in z objekti, ki niso nikomur v ponos, še najmanj bi morali biti tistim, ki so ali pa želijo biti prvi prasci na svinjskem placu, imenovanem občinski svet? Ker to odbija volivce? Ker to ne prinaša glasov? Res jih ne, jih pa prevečkrat prinašajo povsem irelevantni razlogi. Ljudje v tej naši zakotni in zahojeni občini, imenovani Loška dolina, pozabljeni od vseh, vključno z Vatikanom, Brusljem in Ljubljano, v vukojebini par excellence, v vukojebini, gdje nema ni vuka ni čuka, glasujejo za nekoga iz popolnoma napačnih razlogov, ki pa se tem istim zdijo edino smiselni. Profiliran volivec iz vukojebine glasuje za svoje sorodnike, za svoje prijatelje, za svoje znance, za tiste, ki hodijo k maši oziroma se v nedeljo pokažejo pred župnijsko cerkvijo, za tiste, ki vse lepo pozdravijo, za tiste, ki vsakomur namenijo nasmešek lokalnega trgovca, ki mimogrede nategne vsakogar, ki se mu pusti, za tiste, ki z nekaj posladkanimi besedami in populističnimi dejanji ustvarijo zablodo, da so pravi kandidati in za tiste, ki ustvarijo vtis, da znajo vse. Jack of all trades, bi slednjim rekli Angleži. Jack of all trades je nekdo, ki zna vse pa obenem ničesar prav dobro. Kompetence ne štejejo, nekompetentnost pa ni pomembna.

In kaj bo po nedelji, ko ne bom imel sladkih skrbi, da moram od trideset in več kandidatov, o županski zgodbi niti ne bi, obkrožiti samo sedem najboljših izmed najboljših kandidatov, drugače? Iz pipe bo vedno pritekla voda, čista in pitna, imeli bomo poceni komunalne storitve, trgovsko konkurenco, telekomunikacijsko bomo brezhibno povezani s svetom, postali bomo del sveta, morda celo več, gradilo se bo, ekonomija bo v razcvetu, dobili bomo dvorano za ceno gajbe pira, razvil se bo turizem, grad Snežnik bo naš, vsi se bomo veselo fotografirali pred njim, postali bomo kvintesencialen primer, kako lokalna skupnost mora uspešno delovati, občinarje pa bomo nosili na rokah. In ni vrag, da se bom v brlog, v katerem pišem te vrstice, pripeljal po cesti, ki ji bom lahko rekel cesta. Tovariši gospodje jaz vam ne verjamem, je nekoč grmel Pero Lovšin s Pankrti.

Najprej in predvsem moraš biti pošten do sebe. Vsaj toliko, da ko greš mimo ogledala in vidiš svojo podobo v njem, to isto podobo lahko preneseš. Nismo vsi za vse, niti za lokalno politiko ne. A ko prevladajo šekspirjanski liki in beckettovski absurd, se zgodijo lokalne volitve v dolinski vukojebini. Pa prijetno volilno nedeljo želim!

Leave a Reply

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s

%d bloggers like this: